Vročina ne popušča

Vročinski val se bo nadaljeval. Predvidoma bo najbolj vroče v četrtek. Toplotna obremenitev bo velika in se bo zaradi nadaljevanja vročinskega vala še stopnjevala. Najvišje dnevne temperature bodo v sredi tedna presegale 35 stopinj C.
Od petka naprej je razvoj vremena še negotov, najverjetneje bo postopno manj vroče. Predvidoma bodo pogostejše nevihte, ki pa bodo prinesle le kratkotrajne krajevne osvežitve.

Napotki prebivalcem za ravnanje v vročini
Vročina lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti za občutljivejše skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo.
Najbolj občutljive skupine prebivalstva so starejši in otroci, bolniki, osebe z nizkim socialno-ekonomskim statusom ter osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja. Pri tem imajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v mislih osebe, ki so izpostavljene onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne pogoje (bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo) ter delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest. Ti so bolj izpostavljeni naslednjim težavam, ki jih povzroča vročina: kožnim izpuščajem, vročinskim krčem, vročinski izčrpanosti, omedlevici in vročinski kapi.
Vse to lahko preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. To pa pomeni, da zmanjšate izpostavljenost vročini, se umaknete v senco ali v hladnejše prostore, prav tako poskrbite, da ne boste še dodatno segrevali prostorov. Pomembno je, da omejite fizično aktivnost na prostem na jutranje in večerne ure, uživate bolj lahko hrano in v manjših obrokih, nosite oblačila, ki so lahka in zračna ter morda celo najpomembnejše – pijte zadostne količine tekočin, najbolje navadne vode.
Pomembno je, da nikoli in nikogar ne puščate v zaprtem, parkiranem avtomobilu. Če opazite pregretega bolnika, ga umaknete na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličete zdravniško pomoč, obolelega ves čas do prihoda reševalcev hladite. Pred soncem se morate zaščititi s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem.

Visoke koncentracije ozona
ARSO opozarja da lahko danes in v naslednjih dneh pričakujemo visoke koncentracije ozona. Predvsem na Primorskem lahko presežejo opozorilno urno vrednost 180 μg/m3.
Splošna zdravstvena priporočila, ki veljajo za vroče, jasne, sončne dni, ko so povišane tudi koncentracije ozona, so:
– prostore zračimo v jutranjih urah in delu dopoldneva.
– popoldne se zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje. Koncentracije ozona so v dnevu najvišje med 12. in 17. uro, na Primorskem pa med 12. in 19. uro.
– izogibamo se fizičnim aktivnostim na prostem (tudi v hribih so poleti koncentracije ozona visoke). Aktivnosti na prostem izvajamo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona nižje.

Dehdracija
(povzeto po http://www.ljudstvotekacev.si/sl/nasveti/zdravnik.html)
Voda predstavlja, s skoraj 60 odstotkov telesne mase, glavno telesno sestavino – pri 70 kilogramov težkem človeku pomeni to 40 kilogramov vode. V telesu so telesne tekočine razredčene raztopine topljencev, brez vzdrževanja ustrezne sestave in prostornin telesnih tekočin pa lahko nastopijo nepopravljive okvare. Človek lahko preživi brez vode le nekaj dni. Najpomembnejšo vlogo odigrajo ledvice z spreminjanjem koncentracije seča. Voda se izloča še prek blata, z nezaznavnim izhlapevanjem prek pljuč in kože ter z znojenjem. Zdrav človek vzdržuje ničelno bilanco vode s pitjem ter z vodo, nastalo pri metaboličnih procesih, in tisto, ki jo vsebuje hrana.
V normalnih razmerah se z znojem izloči 0,1 litra, ob vročem in suhem vremenu pa tudi do 1,5 litra vode na uro. Čeprav že 2-odstoten dvig osmolalnosti plazme sproži žejo, pa ta ni zanesljiv indikator dehidracije, zato moramo pogosto piti. Če izgubljene vode ne nadomestimo, postajajo sluznice suhe, oči vdrte in koža izgubi elastičnost. Nato se pojavijo slabost, bruhanje in odpoved obtočil. Bruhanje poveča izgubo soli, kar je lahko usodno. Padec krvnega tlaka in pospešen srčni utrip se pojavita pri 3-odstotni izgube telesne teža, pri več kot 5-odstotni pa se pojavijo poudarjeno nizek krvni tlak, zmedenost, nemir, razdražljivost, globoka koma s krči. V teh primerih usodni izid lahko prepreči samo ustrezna zdravniška pomoč.
Vsako mišično delo pospeši dihanje in poveča toplota telesa, kar dodatno poveča izgubo vode in možnost nastopa izsušitve. Ob aerobnih telesnih aktivnostih se namreč le 25 odstotkov energije spremeni v mehansko in kar 75 odstotkov v toplotno energijo, ki v vročem vremenu dodatno dviguje notranjo telesno toploto. Večino tvorjene toplote oddamo z znojenjem oziroma izhlapevanjem znoja. Temperaturna razlika med telesom in ozračjem ter hitrost vetra in telesa določajo konvekcijo, ki predstavlja le manjši delež oddane toplote. Ob izenačitvi temperature okolja in telesa konvekcija preneha; telo se lahko znebi odvečne toplote le še z znojenjem. Ob vlažnem in vročem vremenu pa postane tudi to nemogoče. Tako lahko prek vročinske izčrpanosti nastopi nevarna in potencialno nepopravljiva okvara toplotnih regulacijskih mehanizmov s sliko vročinske kapi: vroča, rdeča, suha koža, hitro in šibko bitje srca, plitvo dihanje in odsotnost znojenja. Potrebna sta intenzivno hlajenje in hiter prevoz v bolnišnico.
Večino tvorjene toplote torej oddamo z znojenjem. Ob tem pa je izguba vode večja od soli, ker je znoj hipotoničen. Kljub temu lahko ob močnem znojenju izgubimo do dva grama soli na uro, kar izjemno izčrpa telesne zaloge. Običajen fiziološki odgovor na lokalno elektrolitsko neravnovesja ali zmanjšani volumen tekočine v mišičju so mišični krči, ki jih prepreči ustrezna količina vode med fizično aktivnostjo. Krče odpravijo razteg mišice proti odporu ob pritisku na mišico, pitje raztopin elektrolitov in počitek. Ob napredovanju pomanjkanja soli nastopi splošna kronična šibkost, pri hujši obliki pa se pojavijo izguba telesne mase, zaprtje, pičlo uriniranje, glavobol …

Kako se izognemo pregrevanju telesa
(povzeto po http://www.ljudstvotekacev.si/sl/nasveti/zdravnik.html)
Prvi znaki pregrevanja so močno znojenje ali njegovo prenehanje, glavobol in bruhanje, vrtoglavica in omotičnost, kurja polt po rokah in prsih. Pomenijo preplah ter kličejo k zaustavitvi vsakršne telesne aktivnosti in takojšnji prvi pomoči. Ustrezno pitje tekočine, pravilna izbira termina treninga in primerna oblačila predstavljajo osnovne korake varne vadbe v poletnih mesecih.
Telesna aktivnost v zraku, prenasičenem s toplo vlago, in pod sončnimi žarki je sila tvegana, saj telo med naporom ustvarjeno toploto v takih razmerah težko odda in se lahko pregreje tudi prek 40 stopinj Celzija. Najnevarnejši zaplet pregretosti v poletni vročini je vročinska kap, ki jo še pospeši izsušitev telesa ob nezadostnem vnosu tekočine. Prizadeti toži zaradi utrujenosti, žeje, slabost, šumenja v ušesih in motnega vida. Navadno ima vročo in suho kožo, trese ga mrzlica, postane vrtoglav, zmeden, nemiren, bruha, lahko ima krče in se onesvesti. Lahko pa se vročinska kap pojavi nenadoma, ko prizadeti med telesno aktivnostjo zaripne v obraz in se nezavesten zgrudi. Potrebno je takojšnje hlajenje v hladnem prostoru, kjer prizadetega slečemo ter polivamo telo in okončine s hladno vodo, dimlje in pazduho pa hladimo z mrzlimi obkladki. Ob prisotni zavesti mu v vsak liter hladne tekočine dodamo čajno žličko soli. Prizadetega je treba čim prej in varno prepeljati v bolnišnico.
Zelo pogosta je sončarica, ki nastopi ob neposrednem delovanju infrardečih žarkov sončnega spektra na nezavarovano glavo. Ogroženi so predvsem otroci, svetlolasci in plešasti. Ob delovanju sončnih žarkov na glavo in zatilje se poveča prekrvavitev možganskih ovojnic in možganovine, kar povzroči motnje uravnavanja telesne temperature. Telo ne oddaja toplote in telesna temperatura naraste tudi prek 41 stopinj Celzija. Prizadeti je vroč, rdeč, oslabel, toži zaradi glavobola, omotice, vrtoglavice, motnega vida, lahko postane zmeden in nemiren. V hujših primerih lahko tudi izgubi zavest, zniža se krvni tlak in hitreje diha. Prizadetega poležemo s privzdignjenim vzglavjem v hladno senco, glavo hladimo z mrzlimi obkladki ali vrečkami z ledom ter mu ponudimo hladno pijačo. Ob težji prizadetosti sodi na opazovanje v bolnišnico.
Ob prekomernem izpostavljanju ultravijoličnim žarkom lahko nastopijo tudi sončne opekline, od pordele in napete do boleče in otečene kože z mehurji. Najbolj pomagajo hladni obkladki na opečenih mestih. Po nekaj dneh se ob srbenju koža olupi in po pigmentaciji postane odpornejša na sončne žarke. Previdnost velja predvsem za svetlopolte, ki bi morali uporabljati kreme z zaščitnimi faktorji.