Kdo so najuspešnejši v avtoindustriji in kakšne so napovedi za to panogo

Izvoz slovenske avtomobilske industrije, kamor sodijo proizvajalci sestavnih delov za motorna vozila ter proizvajalec avtomobilov Revoz in izdelovalec avtodomov Adria Mobil, se od leta 2009, ko so prihodki teh podjetij upadli za petino, na 2,4 milijarde evrov, vseskozi povečuje. Po napovedih predsednika avtomobilskega grozda Slovenije (ACS) Dušana Bušena bodo letos dosegli rekordno raven štiri milijarde evrov, kar je osem odstotkov več kot lani. To je razveseljiv podatek, še sploh, ker avtoindustrija neposredno zaposluje 27 tisoč ljudi, posredno pa 150 tisoč. Manj razveseljivo je ohlajanje kitajskega avtomobilskega trga, kar skrbi zlasti nemške proizvajalce, ki že občutijo bolehanje zmaja. To pa je slaba novica tudi za slovenske dobavitelje, ki nemškim kupcem prodajo kar 40 odstotkov delov. Nekaj nelagodja povzročata še Rusija in Brazilija, prav te tri države pa so bile odločilne za stabilno poslovanje Nemcev v času krize (več o napovedih rasti v tej panogi po posameznih trgih v okvirju na koncu članka).

Kolektor z najbolj črnim scenarijem

A vsaj za zdaj večjega pesimizma ni zaznati, poudaril ga je le Stojan Petrič, prvi mož FMR, ki ima v lasti večinski delež Kolektorja. »Povsem mogoče je, da bo nemška avtomobilska industrija zaradi Kitajske, pa tudi Rusije in Brazilije, doživela upad. Kolektor bo načrt, kako se spopasti z morebitnim 20-odstotnim zmanjšanjem letošnje prodaje, obravnaval jeseni,« je avgusta za Finance dejal Idrijec. Kolektor Sikom, največja od družb v skupini Kolektor, izdeluje elektromotorje, transformatorje in generatorje in je lani ustvaril 13,1-odstotno dobičkonosnost prihodkov. Ob tem so ti lani zrasli za 5,5 odstotka, na malenkost manj kot 129 milijonov evrov.

Revoz se je odbil

Napovedi večine drugih za letos pa so dobre. Največje podjetje v tej panogi, novomeški Revoz, ki je v prejšnjih letih izgubljal prihodke zaradi odvisnosti od evropskega trga – ta se je več let krčil, se pobira. Po spomladanski opustitvi tretje izmene, ki jo je sicer uvedel le za tri mesece, posluje stabilno. Lani je prihodke povečal za 29 odstotkov, na 848,2 milijona evrov, razlog sta zagon proizvodnje novih modelov twingo in smart forfour. Napovedi za letos v Novem mestu sicer ne dajejo, poleti pa so se pohvalili, da so v dobrem letu – od maja 2014 do julija 2015 – samo novih twingov izdelali prek sto tisoč, kar je precej, če upoštevamo, da je še leta 2013 Revoz vsega skupaj izdelal manj kot 94 tisoč avtov.

Adria Mobil krepko raste

Adria Mobil je v prvih šestih mesecih letos ustvarila 144,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16 odstotkov več od načrta. Večji je tudi dobiček. Rast se nadaljuje tudi v drugi polovici leta. Ocenjujejo, da bodo leto zaključili z 12-odstotno rastjo prodaje, predvsem na račun večje prodaje prikolic in avtodomov. Letos bodo izdelali prek deset tisoč enot, od tega 50 odstotkov avtodomov in vanov, 40 odstotkov prikolic in desetino mobilnih hišk. Za leto 2016 v načrtujejo rast prodaje za pet odstotkov.

Lučkarja svetita različno

Izdelovalka luči in meglenk Hella Saturnus Slovenija je zadnje poslovno leto (končalo se je maja 2015) že drugo leto zapored sklenila z izgubo, in sicer se je je nabralo za 9,8 milijona evrov. To je sicer manj kot leto prej, ko so je imeli 13,2 milijona evrov. Na drugi strani pa naročila rastejo, saj je lani okoli 1.500 zaposlenih ustvarilo približno 14 odstotkov prihodkov več kot leto prej, to je 249,8 milijona evrov.

Na drugi strani stabilno posluje Odelo Slovenija, ki deluje v isti panogi, čeprav so doživeli rahel upad tako prihodkov kot dobička. Lani so prodali za dobrih 129 milijonov evrov, kar je za šest odstotkov manj kot leto prej. Čisti dobiček, ki je leta 2013 znašal 9,7 milijona evrov, je lani zdrsnil na 9,3 milijona evrov. A za posel se očitno ne bojijo. Po naših informacijah, ki jih v Odelu sicer ne komentirajo, želijo proizvodnjo širiti, 900 zaposlenim v Preboldu bi lahko dodali več sto novih delovnih mest.

Mirko Strašek rast prihodkov KLS Ljubno pripisuje kar 20-odstotnemu deležu novih izdelkov v skupni vrednosti prodaje. Pešanja Kitajske, kamor izvozi 13 odstotkov delov, se ne boji; poudarja, da je to še vedno največji trg na svetu.

LTH Castings in Starkom na krilih Daimlerja

Med velikimi družbami pa lepo raste škofjeloški LTH Castings (prej LTH Ulitki), izdelovalec različnih ulitkov. Dele dobavlja predvsem nemškim avtomobilskim znamkam, največji kupec je Daimler. LTH Castings je lani povečal prodajo za 19 odstotkov, na 174 milijonov evrov, dobiček pa kar za 60 odstotkov, na 18,4 milijona evrov. Prav tako dobro jim gre tudi letos. V prvih treh četrtletjih so prodajo povečali za 20 odstotkov, na 154 milijonov evrov, leto pa bodo končali s 17,6-odstotno rastjo in 207 milijoni evrov prihodkov. Obenem so optimistični tudi za leto 2016. »Vsako leto pridobimo toliko novih poslov, da rast presega zmanjšanje obsega starih projektov, ki v svoji življenjski dobi doživljajo postopen konec in jih zamenjajo novejši izdelki,« pojasnjujejo v LTH Castings. Presenečeni so nad rastjo evropskega trga, zaradi katerega načrte presegajo za štiri odstotke.

Pred kratkim so se v Daimlerju pohvalili, da so z novimi modeli v prvih osmih mesecih dosegli 28-odstotno rast prodaje. Številke so se prelile tudi mariborski Starkom, ki je v lasti Daimlerja – ta izdeluje avtomobile znamke Mercedes-Benz in Smart. Starkom je še leta 2011 posloval z izgubo, naslednje leto pa se je je otresel in ob 34 milijonih evrov prihodkov ustvaril 2,6 milijona evrov dobička. Velika rast prodaje Mercedes-Benza, edinega kupca družbe, ki se je le letos v svetu povečala za 15 odstotkov, pa je Starkom poslala med zvezde. Lani je družba iz Maribora, ki izdeluje šasije za mercedes-benz razreda G in nekatere druge dele, ustvarila prek 50 milijonov evrov prihodkov in 3,6 milijona evrov dobička, ob tem je za desetino (na 227) povečala število zaposlenih.

Odlično gre tudi mežiškemu TAB, ki polovico prihodkov ustvari z avtomobilskimi akumulatorji. Prejšnje leto je končal s skoraj 175 milijoni evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov več kot leto prej, in 16,5 milijona evrov dobička, kar je 43 odstotkov bolje kot predlanskim.

Akrapovič do rasti z novimi kupci in izdelki

Revoz pod vodstvom Patrica Haettla po nekaj težkih letih znova posluje stabilno, predvsem zaradi zagona proizvodnje novih modelov twingo in smart forfour.

Plin so pohodili tudi v Ivančni Gorici. Specialist za izpušne sisteme Akrapovič je lani prihodke povečal za 24 odstotkov, na 69,5 milijona evrov, čisti dobiček pa za 35 odstotkov, na 5,7 milijona evrov. Po besedah direktorja Uroša Rose so rast dosegli z novimi kupci in tudi z novimi izdelki. »Lani smo v nekaterih državah začeli sodelovati z novimi prodajnimi partnerji, kar je izboljšalo prodajni rezultat, povezali pa smo se tudi z nekaterimi novimi proizvajalci motociklov in avtomobilov. Tu je treba poudariti poglobljeno sodelovanje z Ducatijem in zelo uspešno prodajo izpušnega sistema za BMW M4,« pravi Rosa in napoveduje še boljše leto za podjetje. »V prvih osmih mesecih letos smo povečali prodajo za 21 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Kot kažejo naročila za preostanek leta, bomo letos dosegli prodajo okoli 80 milijonov evrov,« pravi sogovornik in poudarja, da večino prihodkov ustvarijo v Evropi, hkrati pa po zaslugi novega distributerja prodajo povečujejo tudi na Kitajskem.

KLS Ljubno z izjemno dobičkonosnostjo in dodano vrednostjo

Podjetje Akrapovič poganjata predvsem trdno sodelovanje z Ducatijem in zelo uspešna prodaja izpušnega sistema za BMW M4, pravi direktor Uroš Rosa.

Kot najboljše podjetje v panogi se je letos izkazalo manjše podjetje KLS Ljubno, ki izdeluje obroče za vztrajnike motorjev. Lani je družba ustvarila 32,5 milijona evrov prihodkov in 8,7 milijona evrov čistega dobička ter rezultata iz leta 2013 popravila za 17 oziroma 31 odstotkov. Njihova daleč najboljša kazalca v primerjavi z drugimi podjetji v panogi sta 31-odstotna dobičkonosnost prihodkov in 95.307 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Družbi dobro kaže tudi letos, saj je v prvih osmih mesecih po besedah direktorja Mirka Straška dosegla 19-odstotno rast prodaje. Kako kaže naprej, Strašek ne razkriva. Pravi le, da so naročila v tem trenutku dobra. Rast prihodkov pripisuje velikemu, 20-odstotnemu deležu novih izdelkov v skupni vrednosti prodaje, rast dobička pa kakovostnemu obvladovanju stroškov in rasti produktivnosti, ki je večinoma povezana z inovativnimi rešitvami in ustreznimi vlaganji ter nenehnim izboljševanjem procesov v podjetju. Kitajske se ne boji, poudarja, da je to še vedno največji trg na svetu, na ta trg pa izvozi 13 odstotkov delov.

Bolnika

Med velikani bolehata predvsem Cimos in Hidria. Koprski izdelovalec pedalnih sklopov in drugih delov za avtoindustrijo je v prisilni poravnavi in izgublja kupce. Po naših informacijah naj bi Cimosu, ki je še lani ustvaril 412 milijonov evrov prihodkov, a tudi 49,8 milijona evrov izgube, francoski PSA in drugi kupci začeli odpovedovati naročila.

Hidria je v fazi prestrukturiranja in odprodaje premoženja zaradi velike zadolženosti, vendar v avtomobilskem delu dobro posluje z družbama AET in Rotomatika. Letos je sklenila posel, vreden 110 milijonov evrov, za dobavo sistemov za hladni vžig – svečk za avtomobile in motocikle v obdobju 2016-2022. Po napovedih vodstva bo družba z zdajšnjih 200 milijonov evrov prodaje in 60-odstotnega tržnega deleža na avtomobilskem trgu v prihodnjih petih letih zrasla na 300 milijonov evrov in si v segmentu vžignih sistemov odrezala 75 odstotkov avtomobilskega trga.

Kdo je skočil in kdo padel

V vrhu lestvice so se karte precej premešale (primerjali smo jo s tisto, ki smo jo naredili pred dvema letoma na podlagi podatkov iz leta 2012). Na drugo mesto je poskočil Starkom, ki je pred dvema letoma zasedal 13. mesto. Razlog: lepa rast lastnika in edinega kupca, nemškega Daimlerja. Večji skok v zadnjih dveh letih sta naredila še LTH Castings (z devetega na tretje mesto), ki je prav tako povezana z Daimlerjem – ta je njihov največji kupec, a dosežek pripisujejo predvsem novim izdelkom, enak razlog za rast in posledično skok s 15. na šesto mesto navajajo tudi pri Akrapoviču.

Med velikimi skoki omenimo še Grammer Automotive Slovenija (z 31. mesta na osmo mesto), ki izdeluje dele za osebna in dostavna vozila znamk Fiat, Opel, BMW, Toyoto, Audi, Volkswagen, Magno in Land Rover. Prihodke so v zadnjih dveh letih povečali s 37,4 milijona evrov na 48,3 milijona, izgubo 320 tisoč evrov v letu 2012 pa je podjetje lani spremenilo v 2,9 milijona evrov dobička. Leta 2013 so k rasti najbolj pripomogla naročila za programe GM Opel, Ford in za znamko Land Rover, zadnja skupaj z Audijem pa je pripomogla tudi k lanski rasti. Največjo stabilnost v poslovanju so izkazali KLS Ljubno, DIFA in TAB, ki se zadnji dve leti držijo med prvimi petimi, nekoliko so le zamenjali položaje.

Med največjimi zdrsi pa je treba omeniti Odelo v turški lasti, ki izdeluje žaromete za osebne avtomobile, predvsem nem- ških znamk, in Sumido v posredni japonski lasti, vendar ne na račun slabšega poslovanja kot pred dvema letoma, a so drugi očitno rasli hitreje. Odelo, ki je s tretjega mesta padel na 16., je v primerjavi z letom 2012 povečal prihodke in dobi- ček, čeprav sta oba kazalca slabša kot leta 2013. Podobno je pri Sumidi, ki je od leta 2012 za dobrih 15 odstotkov povečala prihodke, dobiček pa je upadel za nekaj odstotkov.

Kako smo jo sestavili

Ker je dobaviteljev industrije motornih vozil precej več, kot se jih statistično uvršča v to panogo, smo v prizadevanjih, da bi naredili čim bolj popoln seznam, nanj uvrstili tudi tiste iz elektro-, strojne, kovinske, gumarskoplastične in tekstilne industrije. Pri tem smo se omejili na tiste, ki jim avtomobilska industrija prinese pomemben del prodaje oziroma so sami proizvajalci vozil. Lestvico najuspešnejših smo sestavili na podlagi šestih kazalcev, ki po našem mnenju najbolje izražajo uspešnost poslovanja. Dva sta merila relativne spremembe v prihodkih in dobičku iz poslovanja, povečanem za odpise vrednosti (kosmati denarni tok iz poslovanja oziroma EBITDA). Preostali štirje – dobičkonosnost sredstev, kapitala in delež EBIT (dobiček iz poslovanja) v poslovnih prihodkih ter dodana vrednost na zaposlenega – pa so merili doseženo raven uspešnosti. Družbe smo tudi na tej lestvici uvrstili za vsako kategorijo posebej, končno mesto je tehtana sredina uvrstitev. Upoštevali smo nekonsolidirane podatke družb, ki so lani ustvarile več kot 15 milijonov evrov prihodkov.

Vir: http://avto.finance.si/8836204/Kdo-so-najuspe%C5%A1nej%C5%A1i-v-avtoindustriji-in-kak%C5%A1ne-so-napovedi-za-to-panogo