Urgentne številke v primeru okvar ali nezgod Elektrika: 031 379 052 Plin in voda: 051 686 443 info@conatezno.si

FacebookYoutube

V Tam Europe ne bodo podpisali pogodbe za dodelitev dvomilijonske državne denarne spodbude

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Premier Cerar razočaral Kitajce

Tomaž Klipšteter
10. marec 2016 11. marec 2016 8:15

Vodstvo in lastniki mariborskega podjetja Tam Europe ne bodo podpisali pogodbe za dodelitev dvomilijonske državne denarne spodbude. Pogoji v pogodbi, ki jo je pripravilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, so bili zanje nesprejemljivi.

Tam Durabus se je že uveljavil kot eden izmed vodilnih proizvajalcev letaliških avtobusov v Evropi. Lani mu je uspelo skleniti večji posel s turškim prevoznikom Pegasus.
Po več kot dveh letih zavlačevanja in birokratskega mletja je država v začetku leta sprostila izplačilo denarne subvencije podjetju Tam Durabus, ki se je nedavno preimenovalo v Tam Europe. Mariborski proizvajalec letaliških in turističnih avtobusov je nameraval denar nameniti za izvedbo projekta izdelave električnega avtobusa na inovativno polnjenje, s čimer bi zagotovili dodatnih sto delovnih mest. Vendar bo ta denar ostal v proračunu, investicija in načrtovano zaposlovanje pa bosta tekla počasneje od prvotnih napovedi.»Pogoji, pod katerimi je bila država pripravljena sprostiti subvencijo, so nesprejemljivi,« je razočaran Holger Postl, direktor Tama Europe. Zato ne bo podpisal pogodbe, na kateri je že podpis ministra za gospodarski razvoj Zdravka Počivalška, ki je bil včeraj na vladnem obisku v Podravju, ogleda podjetja na območju nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor pa ni imel v svojem urniku.

Tam Durabus je obudil proizvodnjo nekdanje Tovarne vozil Maribor in je prva večja kitajska naložba na Slovenskem. Leta 2013 si je zagotovil 3,35 milijona evrov državne subvencije na razpisu za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji. Izplačilo denarja se je zataknilo v državnem aparatu.

Vlada Mira Cerarja je decembra 2014 uradno podprla Durabusov projekt, a je obenem oklestila subvencijo na dva milijona evrov. Kot pogoj za izplačilo znižane vsote so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo postavili to, da mora Durabus z računi dokazati upravičenost stroškov napovedane investicije. Počivalšek je v zvezi s tem večkrat poudaril, da nihče ne more dobiti državnega denarja vnaprej, poleg tega pa v Durabusu po njegovih besedah niso predložili ustrezne bančne garancije in poslovnega načrta, v katerem bi se obvezali k številu novih zaposlitev.

Zataknilo se je pri najemu in številu zaposlenih

Na začetku leta je kazalo, da so birokratski vozel vendarle razvozlali. Na seji vlade so namreč zadovoljno sporočili, da jim je uspelo z Durabusom skleniti takšen dogovor, po katerem bo država večino finančne spodbude za osem milijonov evrov vredno investicijo nakazala letos, preostanek pa prihodnje leto.

V upravi Tama Europe, ki zdaj zaposluje 207 ljudi, so tedaj ostali skeptični, saj so čakali na čistopis pogodbe. Februarja so s predstavniki ministrstva še usklajevali zanje sporne točke in se strinjali, da bo dvomilijonsko bančno garancijo izdala kitajska banka CCB International. Obenem pa so skušali najti skupen jezik pri nekaterih ključnih odprtih točkah dogovora med podjetjem in državo. Vendar se na ministrstvu niso želeli več pogajati in so konec meseca v Maribor poslali pogodbo z ministrovim podpisom.

Po pregledu pogodbe in posvetovanju s krovnim lastnikom tovarne (Jingwei Textile Machinery) so se v Tamu Europe v torek odločili umakniti svojo vlogo za sofinanciranje. Po Postlovih besedah je v pogodbi spornih več točk. Brezpogojno bančno garancijo za dobro izvedbo morajo zagotoviti že na začetku projekta, celotno vsoto subvencije pa bodo dobili izplačano šele do avgusta 2017. »V bistvu moramo na neki način financirati državo,« kritizira predlagano pogodbo Postl.

Sporna je bila zanje tudi opredelitev upravičenih stroškov najema, ki so se bistveno oddaljili od prvotnih dogovorov, prav tako je zanje neustrezen način izračuna novih zaposlenih, saj predlog pogodbe ne upošteva tistih 15 delavcev, ki so najeti ali delajo prek s. p. Potemtakem bi morali zaposliti 115 ljudi, ne pa dogovorjenih 100, trdi direktor. »Naši lastniki so zelo razočarani. Slovenski politiki so jim dali več zavez, da bo subvencija izplačana, potem pa se je vladne sklepe spodkopalo z nepodpisljivo pogodbo.«

Vir: https://www.dnevnik.si/1042731558