[et_pb_vertical_timeline line_color=“#0a5153″ _builder_version=“4.0.9″ label_text_color=“#000000″ label_font_size=“16px“ label_line_height=“19px“ headings_text_color=“#1B999C“ headings_font_size=“21px“ headings_line_height=“25px“ custom_margin=“||80px||false|false“][et_pb_vertical_timeline_item _builder_version=“4.0.9″]Na območju današnje Cone Tezno se je nekdaj razprostirala znamenita Tovarna avtomobilov Maribor (TAM), ki je tukaj zapustila prepoznavno sled razvoja sodobne industrijske tradicije. Njena predhodnica je bila v času 2. svetovne vojne Tovarna letalskih delov. Danes je v 215 podjetjih, ki so svoj prostor našla v Coni Tezno, skupaj zaposlenih okrog 3670 ljudi.[/et_pb_vertical_timeline_item][et_pb_vertical_timeline_item title=“1942″ _builder_version=“4.0.9″]Naši začetki segajo v leto 1941, ko so iz nič v kratkem času tovarno zgradili Nemci. V njej so proizvajali letalske dele za potrebe vojne industrije.[/et_pb_vertical_timeline_item][et_pb_vertical_timeline_item title=“2000″ _builder_version=“4.0.9″]Naši začetki segajo v leto 1941, ko so iz nič v kratkem času tovarno zgradili Nemci. V njej so proizvajali letalske dele za potrebe vojne industrije.[/et_pb_vertical_timeline_item][et_pb_vertical_timeline_item title=“1943″ _builder_version=“4.0.9″]Pomembna dediščina so tudi podzemni rovi, ki so jih leta 1943 zaradi nevarnosti zavezniških zračnih napadov začeli pospešeno graditi na površini 8.512 kvadratnih metrov, in ki naj bi kot rezervna lokacija omogočali nemoteno nadaljevanje proizvodnje ob vse pogostejših napadih na tovarno. Del rovov je še danes prehoden in jih ponujamo kot turistično znamenitost. [/et_pb_vertical_timeline_item][et_pb_vertical_timeline_item title=“1944″ _builder_version=“4.0.9″]Bombardiranje vojaških in industrijskih objektov v Mariboru.[/et_pb_vertical_timeline_item][et_pb_vertical_timeline_item title=“1946″ _builder_version=“4.0.9″]Proizvodnja se je kmalu preusmerila v izdelavo tovornih vozil, nekdanja tovarna letalskih delov pa se je leta 1946 preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor tezno. Logotip zanjo – tri kroge in peterokrako zvezdo v sredini – je zasnovalarhitekt Jaroslav Černigoj. Navdih je dobil v Parizu, v enem od vitražev katedrale Notre Dame. Logotip so uradno potrdili februarja 1947, veljal pa je do konca obstoja tovarne.[/et_pb_vertical_timeline_item][et_pb_vertical_timeline_item title=“1996″ _builder_version=“4.0.9″]Po 50 letih obratovanja je bil junija 1996 za TAM uveden stečajni postopek, za več tisoč zaposlenih pa se je pričel boj za preživetje, bodisi v obliki predčasne upokojitve bodisi z odhodom na borzo dela. TAM je bil dolga leta najbečja mariborska tovarna, saj je bil v njej zaposlen vsak 10. Mariborčan. Ustanovitev štirinajstih MPP družb, ki so prevzele programe in zaposlene bivše tovarne. Sredstev za nove naložbe ni bilo, zato so družbe takoj začele iskati strateške partnerje. Celotno premoženje bivše tovarne, zemljišča, objekte, opremo ter komunalno in energetsko infrastrukturo je nato od stečajnega upravitelja odkupil Konzorcij 22 podjetij, med njimi z največjo udeležbo državni Slovenski razvojni sklad. Sklad je pozneje svoje deleže v celoti odprodal in izstopil iz podjetij.[/et_pb_vertical_timeline_item][et_pb_vertical_timeline_item title=“2000″ _builder_version=“4.0.9″]V začetku leta 2000 je zaživela Poslovno proizvodna cona Tezno. Ustanovljen je bil Zavod PPC Tezno, ki mu je bilo zaupano upravljanje skupne infrastrukture, povezovanje z mestno upravo in oskrba podjetij z energenti. Zavod je v nekaj letih prerasel v pobudnika nadaljnega razvoja cone.[/et_pb_vertical_timeline_item][et_pb_vertical_timeline_item title=“2001″ _builder_version=“4.0.9″]V teh letih se je v Coni Tezno razmahnila predvsem kovinskopredelovalna industrija, velikoserijska proizvodnja delov za avtomobilsko industrijo, orodjarstvo ter izdelava specifičnih proizvodnih sistemov. Okrog njih so se polagoma zbirali podizvajalci in komplementarne dejavnosti. Naglo se je povzpelo število storitvenih dejavnosti, med njimi tudi take z velikim deležem znanja in visoko dodano vrednostjo. S prihodom novih podjetij se je začela spreminjati tudi zunanja podoba. Ob starih tovarniških halah, ki jih je uporabljal Tam, so zrastle nove modelne zgradbe. V Coni Tezno pa je še vedno veliko prostora za nove izzive. Približno 43 ha gradbenih zemljišč, ki jih je potrebno opremit s prometno in komunalno infrastrukturo in s tem narediti privlačnejše za investitorje.[/et_pb_vertical_timeline_item][/et_pb_vertical_timeline]