Urgentne številke v primeru okvar ali nezgod
  ELEKTRIKA | 031 379 052
  PLIN IN VODA | 051 686 443

Vlada na obisku v Podravju

Datum | 11. 03. 2016

SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 9. marec 2016

Vlada se danes mudi na obisku Podravja. Člani vlade so se najprej sestali na delovnem posvetu v Mariboru, nato pa sledili ločeni programi predsednika vlade ter ministric in ministrov. Predsednik vlade Miro Cerar je v izjavi po dopoldanskem delovnem posvetu vlade v Mariboru poudaril, da je smisel vladnega obiska v regiji, najti točke skupnega sodelovanja, kjer bo lahko država z občinami, podjetji, zavodi in vsemi drugimi sodelovala, da pomaga razvoju te regije. Med že izvedenimi projekti v Mariboru je premier izpostavil izgradnjo urgentnega centra in oddelka za onkologijo, z mariborskim županom Fištravcem pa sta govorila tudi o perspektivah mariborskega letališča.

fotogalerija-c3c336c002

Minister Počivalšek: »Vsem mora biti cilj, da problemski ukrepi postanejo razvojni ukrepi.«

V okviru obiska je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek obiskal podjetja Agroruše, d. o. o., Gaberit proizvodnja, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo in Arosa Mobilia, d. o. o., državni sekretar Aleš Cantarutti pa je obiskal še podjetje TBP tovarna bovdenov in plastike, d. d.

Na pobudo ministra Zdravka Počivalška in v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico je ob 14. uri potekalo tudi srečanje ministra z podravskimi gospodarstveniki, kjer so imeli besedo predvsem oni. Minister je po srečanju dejal, da si ministrstvo že prizadeva za rešitev izzivov na tem področju. Ob tem je izpostavil odlično sodelovanje z lokalnimi oblastmi, tamkajšnjimi poslanci ter podjetji.

Eno glasnejših vprašanj je bilo vezano na ukrepe za problemsko območje Maribora z okolico. Minister je povedal, da je ministrstvo v zadnjih dveh letih za podravska podjetja izplačalo skoraj 10,5 milijonov evrov državnih pomoči in tako pomagalo 61-im podjetjem, med temi je izpostavil Mariborsko livarno Maribor, kjer je podjetje tako lahko ohranilo 470 delovnih mest. Dejal je, da je ministrstvo v proračunu za Maribor z okolico leta 2014 in 2015 zagotovilo 7,5 milijonov evrov sredstev, žal pa vseh regija ni realizirala.

Ob pogledu v prihodnja leta je minister izpostavil predvsem 4,5 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 7,7 milijonov evrov povratnih virov, ki jih bo problemsko območje imelo na voljo letos ter poudaril, da ministrstvo oblikuje razpise, ki bodo dostop do sredstev omogočali tudi dobrim projektom iz problemskih območij. Predvideni so razpisi za sofinanciranje manjših začetnih investicij v kombinaciji z garancijo kreditov, za sofinanciranje večjih investicij, za spodbude za start-up podjetja, za mikrokredite in za večje ugodne kredite. Posebej je omenil razpis za mikrokredite, ki ga bo izvajal Slovenski podjetniški sklad, namenjenih predvsem Podravju.

Minister je na posvetu o razvojnih potencialih Podravja dejal, da ključno vlogo za nadaljnji razvoj regije in tamkajšnjega turizma vidi v letališču Maribor, predvsem zaradi velikih multiplikativnih učinkov, ki jih ima letališče na okolje. Povedal je, da bo predvidoma 28. aprila poletelo prvo letalo na liniji Maribor-Düsseldorf in dejal, da bodo letala letela vsak torek in četrtek. Poudaril je še, da Slovenska turistična organizacija sodeluje s promocijskimi aktivnostmi Vzhodne Slovenije, ki jih ta načrtuje v Nemčiji.

Minister Gašperšič o infrastrukturnih projektih v Podravju

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in minister za finance Dušan Mramor sta svoj obisk v Podravski regiji začela na Mestni občini Maribor. Predstavniki MOM so želeli vedeti, kako potekajo postopek priprave DPN in izbira koncesionarja za upravljanje Letališča Maribor, umeščanje zahodne obvoznice ter investicije v železniške prehode oziroma podvoze v mestu. Dr. Gašperšič je povedal, da bo dokumentacija za razpis in izbiro koncesionarja za upravljanje Letališča Maribor pripravljena nekje do konca marca. Koncesionar pa bo, na osnovi javnega razpisa, izbran predvidoma do konca junija 2016.

Končni rok za sprejem Uredbe o Državnem prostorskem načrtu, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, je leto 2020. Trenutno so pridobljene skoraj vse smernice nosilcev urejanja prostora, ki jih bo treba proučiti z vidika načrtovanih prostorskih ureditev in oblikovati predlog izvedljive rešitve dolgoročnega razvoja letališča ter na podlagi te analize pripraviti predlog izvedljive variante. Sklep o pripravi DPN, ki pomeni formalni pričetek priprave načrta naj bi bil sprejet letos poleti.

Glede priprave postopka DPN za navezovalno cesto zahodna obvoznica Maribor, pa je minister dejal, da so se predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dogovorili, da se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju ceste in pripadajoče ureditve z vidika varstva kmetijskih zemljišč upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so osnova za izdajo pozitivnega mnenja k predlogu najustreznejše variante.

Po pogovorih z županom g. Fištravcem se je minister dr. Gašperšič srečal z vodstvom podjetja Energetika Maribor, na posvetu Razvojni potenciali Podravja pa je udeležencem osvetlil pomen dobre cestne, železniške in letalske infrastrukture za uspešen razvoj gospodarstva, turizma, ohranitev poseljenosti in zagotovitev ustreznih pogojev za mobilnosti prebivalstva.

Izpostavil je, da je prav ta vlada, po mnogih letih, zagotovila sredstva, s katerimi bo ministrstvo zagotovilo redna vzdrževalna dela in preprečili nadaljnje slabšanje cest. V proračunu RS je v letošnjem letu zagotovljenih 87 milijonov evrov za investicijsko vlaganje in 85 milijonov evrov za redno vzdrževanje. Za naslednje imamo v proračunu za ta namen 110 milijonov evrov, je dejal minister in dodal, da bi za kaj več, potrebovali vsaj 200 milijonov evro na leto, ter da zato iščemo rešitve v zagotovitvi stalnega, stabilnega finančnega vira, s katerim bi naše cestno omrežje spravili v dobro in zelo dobro stanje. Ključno bi bilo, da bi z zagotovitvijo stalnega, stabilnega finančnega vira lahko nemoteno vodili in izvajali projekte, ki jih bomo opredelili v Nacionalnem programu za izvajanje Strategije razvoja prometa v RS.

Minister Gašperšič je omenil, da ima Direkcija RS za infrastrukturo odprtih kar 41 projektov na državnih in regionalnih cestah v Podravju in da bodo njihove investicije v letošnjem letu v tej regiji vredne okoli 4, v prihodnjem letu pa 5 milijona evrov. Za razvoj regije sta pomembni tudi izgradnja avtocestnega odseka Draženci – Gruškovje ter vzporedne regionalne ceste v dolžini 13,9 km.

Na obisku v občini Pesnica je minister predstavil aktivnosti, ki se bodo izvajale na širšem območju MO Maribor, v okviru projekta nadgradnje obstoječe železniške povezave Maribor – Šentilj.

V popoldanskem delu obiska v Podravju si je minister ogledal gradbišče avtocestnega odseka Draženci – Gruškovje.

V zadnjih devetih letih v Podravju z evropskimi sredstvi podprtih skoraj 800 projektov

Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj, si je v okviru regijskega obiska ogledala nekaj projektov, ki so uspešno pridobili evropska sredstva v programskem obdobju 2007–2013 – Lutkovno gledališče v Minoritskem samostanu v Mariboru, Brod na Muri v občini Šentilj ter Dominikanski samostan na Ptuju.

Podravska regija se je v programskem obdobju 2007–2013 uspešno vključevala v izvajanje evropske kohezijske politike. »V regiji je bilo v zadnjih devetih letih s pomočjo sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada ali Kohezijskega sklada, tudi v okviru čezmejnega sodelovanja z Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško, sofinanciranih nekaj manj kot 800 projektov v skupni vrednosti preko 515 milijonov evrov« je povedala ministrica. Regija je po njeni oceni izpeljala veliko odličnih projektov, od manjših v lokalnih skupnostih do večjih infrastrukturnih projektov – od rekonstrukcije elektrifikacije in nadgradnje proge Pragersko–Hodoš, nadgradnje železniške proge Slovenska Bistrica–Pragersko, do izgradnje avtocestnega odseka Slivnica-Draženci, Urgentnega centra in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ter Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Podprte so bile številne naložbe v spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, okolje, razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje, socialno vključenost, kulturo, turizem in čezmejno sodelovanje. V Podravju se trenutno izvaja tudi projekt izgradnje 13,7 kilometrov dolgega avtocestnega odseka od Dražencev do Gruškovja, ki je največji infrastrukturni projekt v obdobju 2014–2020. Ministrica Smerkoljeva pričakuje, da bo Slovenija za to več kot 180 milijonov evrov vredno naložbo prejela dobrih 63 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada EU. Kot je povedala, je vloga za odobritev že v obravnavi na Evropski komisiji. Regija pa je med drugim uspešno pridobila tudi 5,5 milijona švicarskih frankov Slovensko-švicarskega programa sodelovanja 2007–2017 za nakup obsevalnika na UKC Maribor, ki je izdatno prispeval k odprtju onkološkega oddelka v tem delu Slovenije.

Ob ogledu Lutkovnega gledališča v Minoritskem samostanu je ministrica čestitala mariborskim gledališčnikom za 41 letnico delovanja ter izrazila zadovoljstvo, da je Mestna občina Maribor projekt uspela uresničiti tudi s prispevkom evropskih sredstev. Za nekaj več kot 14 milijonski projekt so namreč pridobili skoraj 6,5 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar je po mnenju ministrice ne le pomemben kulturni, temveč tudi arhitekturni in urbanistični dosežek. »Pomen tovrstne infrastrukture vidim tudi v povezavi z razvojem turizma in s promocijo kulturne dejavnosti v Podravski statistični regiji ter širše, zato sem vesela, da ste znali izkoristiti ta potencial« je dejala.

Izkoristiti pa so ga znali tudi v občini Šentilj, kjer so skupaj z Avstrijci v okviru programa čezmejnega sodelovanja med drugim uspešno pridobili 150.000 evrov za projekt obnove Broda na Muri. Gre za enega od štirih brodov, ki še vozijo po reki Muri v Sloveniji, danes pa ga uporabljajo predvsem turisti za navezavo na kolesarske poti in pešpoti. Po besedah ministrice je projekt odličen primer ohranjanja kulturne dediščine, predstavlja pa enega od skupno 81 projektov v skupni vrednosti 16 milijonov evrov, ki so bili v Podravju sofinancirani v okviru programov čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, Madžarsko oz. Hrvaško.

V zadnjem delu obiska v Podravju je ministrica Alenka Smerkolj obiskala Ptuj in se na delovnem srečanju sestala z županom Miranom Senčarjem. Skupaj sta si ogledala Dominikanski samostan, ki velja za enega od najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov tega najstarejšega slovenskega mesta. Projekt, sofinanciran tudi z 2,5 milijona evropskih evrov, je vključeval obnovo in celostno revitalizacijo objekta, pri delu pa so se izvajalci soočali s številnimi nepredvidljivostmi, tudi zgodovinskimi najdbami. »Najdbe so premikale časovnico prenove, pa vendar so obogatile zbirko slovenske kulturne dediščine« je povedala ministrica, ki je prepričana, da bodo obnovljeni prostori nekdanjega Dominikanskega samostana s kongresno-kulturno namembnostjo pomembno oblikovali in obogatili turistično-kulturni mozaik mesta Ptuj in okolice. »Želim si, da bi te lep objekt napolnili s konkretnimi vsebinami, saj bo le tako lahko imel projekt konkretne in dolgoročne učinke«. S tem se je ministrica navezala na nov pristop pri izvajanju v programskem obdobju 2014–2020, kjer ne govorimo več o regijskih oz. sektorskih projektih, temveč o celovitih projektih, ki bodo prispevali k doseganju konkretnih ciljev oz. rezultatov Operativnega programa.

Za projekte okoljske infrastrukture v Podravju več kot 99 milijonov evrov

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen si je v okviru obiska v Podravski regiji, v Občini Duplek ogledala visokovodni nasip in se udeležila posveta o razvojnih potencialih Podravja ter srečanja z gospodarstveniki iz te regije. V regiji so se v zadnjem obdobju izvedli številni projekti okoljske infrastrukture, od zagotovitve poplavne varnosti, ureditve ravnanja s komunalnimi odpadki in odvajanja ter čiščenja odpadne vode, do oskrbe s pitno vodo, izgradnje merilnih mest za podzemne ter površinske vode in odprave posledic žleda ter poplav, v skupni vrednosti dobrih 99 milijonov evrov.

Ministrica si je v Dupleku ogledala visokovodni nasip, ki je prvi investicijski projekt s področja poplavne varnosti na porečju Drave v Sloveniji in prvi po več kot 25-ih letih. Skupna vrednost investicije je 8 milijonov evrov, od tega 2,9 milijona evrov v Dogošah v MO Maribor in 5,1 milijonov evrov v Občini Duplek. Gradnja se je izvajala v okviru kohezijskega projekta »Zagotovitev poplave varnosti na porečju Drave« (začetek julij 2013, konec julij 2016). Vrednost celotnega projekta znaša 22,9 milijonov evrov. V operativnem programu kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 so predvideni številni novi projekti ureditev Drave, Dravinje, Polskave, pritokov Drave in potokov ter gradenj visokovodnih nasipov, hidrotehničnih posegov in dokončanje izgradnje zadrževalnika Medvedce.

V nadaljevanju se je ministrica udeležila posveta o razvojnem potencialu Podravja. Poudarila je številne že izvedene investicije v okoljsko infrastrukturo in tiste, ki se bodo na področju poplavne ogroženosti v perspektivi 2014-2020 še sofinancirale. Podravje ima tudi prednost na področju prostorskega načrtovanja, saj ima dve mestni občini, torej dve urbani središči nacionalnega pomena in številna krajinska območja. Na koncu je ministrica izpostavila tudi prenovo gradbene in prostorske zakonodaje, s katero želi vlada povečati prožnost prostorskega načrtovanja skozi katerega bomo lahko vsi skupaj snovali učinkovit razvoj.

Ministrica za obrambo podpisala pogodbo z mariborskim županom

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v okviru obiska v Podravju obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, nato pa z županom Mestne občine Maribor dr. Andrejem Fištravcem podpisala menjalno pogodbo. V nadaljevanju je s sodelavci obiskala Vojašnico Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici in se srečala z županom dr. Ivanom Žagarjem. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru je obrambna ministrica na Ptuju sodelovala na posvetu s predstavniki lokalne politike in nevladnih organizacij ter gospodarstveniki.

Ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec in direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek, ki za občino vodi zemljiško-knjižne postopke, so podpisali menjalno pogodbo, s katero je ministrstvo mariborski občini v last in posest predalo del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, občina pa ministrstvu zemljišče ob Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enota Pekre. Kot je po podpisu pogodbe pojasnila ministrica, je zemljišče, ki ga je dobilo ministrstvo, znotraj kompleksa Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS – enota Pekre, s čimer bo center nadgradil sedanje oblike usposabljanja enot za zaščito in reševanje. Preostali del zemljišča v okviru kompleksa, ki je v zasebni lasti, bo ministrstvo kupilo letos. Zemljišče, ki ga je pridobila mariborska občina, je del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, ki je za Slovensko vojsko neperspektivno. Mariborska občina po besedah župana dr. Fištravca na njem načrtuje gradnjo cestne infrastrukture za južno obvoznico. Ministrica in župan sta se danes dogovorila tudi o lastninsko-pravni ureditvi dela zemljišča v okviru Vojašnice generala Maistra.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom in direktorjem Direktorata za logistiko Željkom Kraljem, obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, kjer od leta 2005 deluje Regijski center za obveščanje, od leta 2006 pa je v sistem integrirana tudi dispečerska služba nujne medicinske pomoči. Tako je zagotovljena večja učinkovitost, kar je za center, ki deluje na območju 22 občin, zelo pomembno. Lani je deset operaterjev centra prejelo kar 107.000 klicev, v regiji pa je bilo opravljenih 1250 večjih intervencij. Ministrica se je seznanila tudi z opremo in stanjem reševalnih enot območja, na katerem delujejo poklicna gasilska enota Maribor, 64 prostovoljnih gasilskih društev in štiri industrijska društva ter več enot zaščite in reševanja, med njimi gorska reševalna služba, potapljaška enota, kinologi in regijska enota za neeksplodirana ubojna sredstva ter drugi. Ministrici so predstavili organizacijo in delovanje dispečerske službe zdravstva v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je leta 2014 uvedel aktivacijo vseh reševalnih ekip na terenu prek sistema pozivnikov in aktivacijo prvih posredovalcev na oddaljenem terenu, kjer je dostopni čas enot NMP daljši, s čimer je pomembno izboljšana možnost preživetja ob srčnem zastoju. Dispečerska služba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je edina enota nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki ima sedež skupaj z vsemi drugimi službami sistema zaščite in reševanja, odlični rezultati pa govorijo v prid taki organizaciji dela.

V okviru obiska v Slovenski Bistrici se je ministrica Andreja Katič srečala z županom dr. Ivanom Žagarjem, v tamkajšnji Vojašnici Vincenca Repnika pa je poveljnik 670. Logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec ministrici in njeni ekipi predstavil delovanje in sredstva enote, ki je lani z oskrbo enot sodelovala na vseh vajah Slovenske vojske doma in v tujini. Pripadniki enote so lani pri opravljanju nalog prevozili 2,1 milijona kilometrov in opravili skoraj 1500 avtobusnih prevozov, z intendantskimi sredstvi pa so oskrbeli skoraj 4800 oseb.

Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Igorjem Tičarjem in dekanom Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prof. dr. Borutom Žalikom si je ministrica ogledala laboratorije FERI.

Ministrica za zdravje obiskala Univerzitetni klinični center Maribor

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je obiskala Univerzitetni klinični center Maribor, kjer je predstavila prioritete letošnjega leta in obravnavala anesteziologijo. Direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor prim. doc. dr. Gregor Pivec je ob tem povedal, da je z učinkom sprejetih ukrepov zaradi pomanjkanja anesteziologov zadovoljen.

Ministrica za zdravje je nadaljevala, da jo veseli, da od lani deluje sodobno opremljen Urgentni center v Mariboru, ki se bo aprila kadrovsko okrepil. Prednost urgentnega centra je, da vsi bolniki dobijo vso oskrbo na enem mestu, triaža pa določa vrstni red obravnave. V letošnjem letu bo začel delovati dispečerski center v Mariboru, kjer bomo zaposlili 60 ljudi. Predvidoma junija letos pa bo začela delovati tudi helikopterska služba nujne medicinske pomoči iz Mariborskega letališča.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se je v Zdravstvenem domu Ptuj srečala tudi direktorji ZD. Ob tej priložnosti je povedala, da je analiza pokazala, da so temelji v primarnem zdravstvenem varstvu trdni, zato bomo obstoječi sistem nadgradili. Že letos bo sprejeta Strategija razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti, širijo se Referenčne ambulante na vse ambulante družinske medicine, v zaključni fazi pa je tudi projekt prenove preventivnih programov za vse starostne skupine, Skupaj za zdravje, je povedala ministrica za zdravje.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v ZD Ptuj nato otvorila prostore fizioterapije in ob tem povedala, da sta zdravljenje in rehabilitacija povezani in soodvisni, saj vsaka sama po sebi ne moreta dajati pravih rezultatov in učinkov. K boljšemu rezultatu obravnave bolnika pripomore tudi fizioterapija. »Današnja otvoritev prostorov fizioterapije ni pomembna samo za zdravstveno osebje, temveč tudi za paciente, saj se bo s tem nedvomno dvignila kakovost zdravstvene oskrbe bolnikov in dostopnost do storitev. Vsi, ki kakorkoli sodelujemo v zdravstvenem sistemu, moramo imeti pacienta v središču naših misli in ukrepov«, je poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in se na koncu zahvalila vsem, ki so omogočili otvoritev novih prostorov.

Ministrica za zdravje se nato srečala še z vodstvom Splošne bolnišnice Ptuj. Na srečanju so spregovorili o izgradnji Urgentnega centra Ptuj. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob tem povedala, da bo vlada v letošnjem proračunu zagotovila 1,9 milijona evrov za izgradnjo tega Urgentnega centra. Približno pol milijona bo prispevala tudi Splošna bolnišnica Ptuj. To je po metodologiji, ki velja za vso Slovenijo, za ta tip urgentnega centra dovolj denarja. Glede na proračunske možnosti države in likvidnostne možnosti SB Ptuj (ki naj bi zagotovil določen sofinancerski del) je ministrica za zdravje ocenila, da je povečanje investicije, na približno 3,5 milijone evrov, nesmotrno.

Ministrica za delo obiskala Varstveno delovni center Polž Maribor

Ministrica je izrazila zadovoljstvo z delovanjem zavoda, ki je za kvalitetno izvajanje socialno varstvenih storitev in za dobro sodelovanje z lokalnim okoljem prejel plaketo Občine Lenart. Z izvajanjem aktivnosti in aktivnim vključevanjem v okolje se je bistveno povečala osveščenost ljudi o potrebah in življenju oseb z motnjo v duševnem razvoju. Zavod je učna baza za dijake in študente, prav tako omogočajo vključevanje prostovoljcev v aktivnosti zavoda. Storitev vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji za varovance sicer financira MDDSZ in je za uporabnike brezplačna.

VDC POLŽ Maribor, ki deluje že 20 let, je regijski center SV Slovenije, kamor se vključujejo uporabniki iz 24 občin. Z razvojem VDC POLŽ Maribor so se pokrile potrebe družbene skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju na širšem mariborskem področju. Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo tako možnost vključevanja v storitev, ki jim daje možnost delovnega udejstvovanja, druženja in vključevanja v okolje.

Državna sekretarka Martina Vuk na Posvetu o vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim oz. dolgotrajne oskrbe

V Sloveniji se tako kot v drugih državah EU soočamo z izzivi hitro starajoče se družbe, zato potrebujemo primerne ukrepe za reševanje te problematike. Eno izmed ključnih področij je podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba, v okviru katere imajo lokalna okolja izjemno pomembno vlogo.

V okviru programa obiska Vlade RS v Podravju je potekal posvet o tej pomembni temi s poudarkom na vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim. Na posvetu so bili predstavljeni primeri dobre prakse na področju koordinacije skrbi za starejše, ter predstavili model vloge lokalnega koordinatorja dolgotrajne oskrbe v načrtovani sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.

Posebna pozornost je bila namenjena predstavitvi orodja, s pomočjo katerega bi v posameznih okoljih lahko izvajali analizo stanja ter na podlagi analize pripravili ustrezne programe in storitve, ki bi lahko zagotavljale optimalno oskrbo starejših.

Pravosodni minister in državni sekretar obiskala podravske pravosodne organe, Pravno fakulteto Univerze v Mariboru in ZPKZ Maribor

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je poleg tamkajšnjih pravosodnih organov – Višjega sodišča v Mariboru in Okrožnega sodišča v Mariboru ter Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru – obiskal tudi Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Državni sekretar Ministrstva za pravosodje Darko Stare pa je obiskal Okrožno sodišče na Ptuju, Okrožno državno tožilstvo na Ptuju, skupaj z ministrom pa sta si ogledala Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor (ZPKZ Maribor).

Na skupnem sestanku se je pravosodni minister s predstavniki Višjega sodišča v Mariboru, Okrožnega sodišča v Mariboru ter okrajnih sodišč pogovarjal o reformi mreže sodišč in drugih načrtovanih organizacijskih ter normativnih ukrepih; poleg tega je v Mariboru obiskal Okrožno državno tožilstvo, ki je od lani dodatno kadrovsko okrepljeno. 15. septembra 2015 je namreč svečano zapriseglo 30 novih tožilcev, od tega štirje na Okrožnem tožilstvu v Mariboru, kar za delo tega organa pomeni pomembno pridobitev.

Poseben poudarek je bil tokrat namenjen obisku Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Poleg seznanitve z delom in načrti fakultete je minister na sestanku potrdil sodelovanje Ministrstva za pravosodje kot pridruženega partnerja v mednarodnem projektu s področja evropskega civilnega procesnega prava, v katerem sodeluje Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.

Državni sekretar Stare se je na Okrožnem sodišču na Ptuju in Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju seznanil z delom obeh organov in v pogovoru s predstavniki pravosodnih organov predstavil novosti, ki jih načrtuje pravosodno ministrstvo. Med drugim so se pogovarjali o ukrepih za zagotovitev enakomerne obremenitve sodnikov in njihovih vplivih na manjša okrožja, tudi o uvedbi enovitega sodnika. Poleg tega je predstavil vsebino novele Zakona o prekrških, še posebej v povezavi s predlagano uvedbo nadomestnega zapora.

V ZPKZ Maribor so se minister, državni sekretar in vodstvo zapora posvetili aktualnim vprašanjem, povezanim z delovanjem zapora, govorili pa so tudi o načrtih ministrstva in pričakovanih pozitivnih učinkih vzpostavitve probacijske službe v Sloveniji, kot dela sistema izvrševanja kazenskih sankcij, ki omogoča celovito oskrbo storilca v vseh fazah postopka v okviru ene institucije.

Pri načrtovanih aktivnostih Ministrstva za pravosodje v tem mandatu ključni cilj na vseh področjih tudi nadalje ostaja – povečanje in krepitev mehanizmov transparentnega in odgovornega delovanja pravosodnega ter drugih podsistemov in s tem povezana rast zaupanja javnosti v pravosodje.

Podravske uprave enote delajo strokovno

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se je najprej sestal z načelnicami in načelniki upravnih enot Podravja. V Podravski regiji je 7 upravnih enot: Maribor, Slovenska Bistrica, Ptuj, Pesnica, Ruše, Ormož, Lenart. Na srečanju so spregovorili o prostorskih težavah, ki jih imajo posamezne upravne enote, racionalni zapolnitvi prostorov ter o zmanjšanju stroškov za najemnine. Kot je na srečanju poudaril minister, so upravne enote država na terenu in ogledalo države, njihovo delo pa sporočilo državljanom, kako država deluje. Minister je še pojasnil, da imajo upravne enote odlične rezultate in da kažejo, da je poslovanje možno optimizirati.

Minister Koprivnikar je dejal, da upravne enote v podravski regiji delajo na strokovni ravni zelo uspešno, ob poudarjenem večletnem izjemno racionalnem, gospodarnem in ekonomičnem poslovanju (stroški dela, prostori, racionalizacija krajevnih uradov). Upravne enote iz Podravske regije so v letu 2015 glede na leto 2014 še znižale stroške dela, obenem pa so upravne enote dobile nove pristojnosti na področju tujcev, vrednotnic ter bodo pristojnosti širile tudi v prihodnosti (dimnikarske licence, licence za nepremičninske org., odločanje o odškodninah za uporabo zemljišč). Minister je pohvalil aktivno sodelovanje načelnic in načelnikov podravskih upravnih enot v delovnih skupinah Ministrstva za javno upravo, kjer sodelujejo predvsem pri postopku usklajevanja predpisov.

Za tem si je minister podrobneje ogledal Upravno enoto Pesnica, ki je primer dobre prakse medsebojnega sodelovanja, saj se na isti lokaciji nahajajo Občina Pesnica, Upravna enota, Center za socialno delo ter Zavod za zaposlovanje, obenem pa še drugi uporabniki in lastniki (trgovine, Pošta Slovenije, Mercator…), ki skupaj izvajajo aktivnosti, ki zadevajo vse uporabnike omenjenih prostorov, denimo čiščenje in varovanje objekta.

Sledil je še ogled mejnega prehoda Šentilj. Gre za območje nekdanjega mejnega prehoda, kjer objekti trenutno propadajo, včasih pa je tam delovala carinska postaja in mejna milica. Komunalno urejena lokacija ima odlične cestne povezave, v bližini sta tudi dve letališči ter železnica. Občina je to območje prepoznala kot neizkoriščen prostorski potencial, kjer želi urediti poslovno izobraževalni center. Usklajevanja med Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo glede izvedbe brezplačnega prenosa nepremičnin na občino so v zaključni fazi in bodo predvidoma zaključena še v mesecu marcu 2016.

V popoldanskem delu programa današnjega obiska, se je v Selnici ob Dravi minister Koprivnikar sestal z župani podravskih občin ter nato ob zaključku ločenega programa obiskal še Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja v Kidričevem.

Podravske občine so v zadnjem obdobju prejele 44 milijonov evrov, tako iz EU sredstev, kakor po Zakonu o financiranju občin ter z namenom sofinanciranja projektov, ki so se zaključevali. Sredstva so bila investirana v izgradnjo vrtcev, kanalizacijo, ureditev vodo-oskrbe in za večnamenske centre, pa tudi za obnovo raznih kulturnih in zgodovinskih objektov. Izjemno uspešno in zgledno je sodelovanje podravskih občin v skupnih občinskih upravah, saj je v tej regiji kar 6 skupnih občinskih uprav, ki uspešno sodelujejo na področju inšpekcije ter redarstva, nekatere tudi na področju revizije ter na področju okolja.

Delovanje nevladnih organizacij (NVO) se je v podravski regiji v zadnjem obdobju krepilo. Tudi obseg financiranja nevladnih organizacij iz občinskih proračunov v regiji se je povečal v letu 2014 glede na leto 2013. Minister Koprivnikar se bo med drugim podrobneje seznanil s primerom dobre prakse v regionalnem stičišču Podravja – Zavodom PIP, ki je izjemno aktiven na področju človekovih pravic, in sicer zagotavlja pravno varstvo socialno ogroženim. Regionalno stičišče NVO Podravja je aktivno pri številnih projektih: priprava Lokalnega programa kulture, Strategija NVO v Podravju, socialno podjetništvo, Regionalnem razvojnem programu itd. Delovanje NVO sega na mnoga področja: sodelovanje z visokošolskimi zavodi (opravljanje prakse v NVO), priprava Trajnostne urbane strategije, sodelovanje z mediji, priprava časopisa »Nevladna« v sodelovanju s časnikom Večer, javni razpisi, svetovanja, mentorstva…

Minister Žmavc v Podravju o čezmejnem sodelovanju

Minister brez resorja za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu, Gorazd Žmavc, je najprej obiskal občino Središče ob Dravi, kjer se je srečal z županom Jurijem Borkom. Sledil je delovni pogovor z obmejnimi župani. Vsebina pogovora je bila predvsem sodelovanje občin iz obeh strani meje v evropskih čezmejnih projektih in v iskanju še drugih oblik čezmejnega sodelovanja.

Župani iz Središča ob Dravi in občin Medžimurske županije so z ministrom izkoristili delovno srečanje vlade za čezmejno srečanje in spregovorili o regionalnem razvoju na področju infrastrukture, razvoja in kulture. Ugotovili so, da so sosedski odnosi tega dela Podravja in Medžimurske županije odlični, kar se kaže v uspešnih čezmejnih projektih, ki že tečejo, mnogi pa so v pripravi. Povezovanje regij pomeni bodočnost Evrope. Izpostavili so zelo zanimivo misel: vsi pijemo isto vodo. Poudarek je bil na skupnih vrednotah, ki nas povezujejo. Uvajanje in izvajanje dvojezičnosti je pogoj razvoja regije, lažje črpanje evropskih sredstev in kroženje možganov.

V nadaljevanju se je minister Gorazd Žmavc udeležil delovnega pogovora s predstavniki slovenske narodne skupnosti iz Varaždinske županije. Predstavniki slovenske skupnosti iz Varaždina so predstavili čezmejni projekt evropski projekt Barbara Celjska ter predstavitev knjige Slovenci v Varaždinu ter Varaždinski županiji.