Projekt Retina spodbuja k „ozelenitvi‟ starih industrijskih con

V sredo, 16. februarja 2011, je Filozofska fakulteta UM v sodelovanju z Zavodom Poslovno proizvodna cona Tezno v prostorih podjetja Menerga d.o.o. pripravila strateški pogovor na temo Cona Tezno - kako naprej?. Filozofska fakulteta in njen oddelek za geografijo namreč skupaj s še devetimi partnerji iz drugih držav EU (poleg Slovenije so to še Italija, Slovaška, Madžarska, Romunija in Grčija) izvaja mednarodni projekt Retina, namenjen revitalizaciji starih industrijskih območij v JV Evropi oziroma razvoju metodologije ter orodij za ta namen. Pri tem išče dobre prakse o prenovi industrijskih območij iz razvitih držav, ki bi se lahko prenesle v domače okolje.

Cona Tezno je vključena v projekt kot območje za praktično implikacijo projektnih dejavnosti. Projektnim partnerjem je v pomoč pri razvoju metodologije in instrumentov, ki temeljijo na stvarnosti in bodo primerni za slovenske razmere, to pa bo morda tudi pilotno območje za uvajanje dobrih praks v okviru nadaljnjega razvoja tega starega industrijskega območja, Maribora kot mesta in vse regije. Revitalizacija tovrstnega območja pa je odvisna od volje in moči zainteresiranih strani – mesta, institucij, podjetij in posameznikov, ki bodo pripravljeni sprejeti nove ideje ter modele in jih udejanjali v praksi - v Coni Tezno in drugih industrijskih ter poslovnih lokacijah v Mariboru.

Potem ko je direktor Zavoda poslovno proizvodna cona Tezno Gorazd Bende udeležence pogovora popeljal po Coni Tezno, je projekt Retina v uvodu predstavila njegova koordinatorica doc. dr. Lučka Lorber, prodekanica mariborske filozofske fakultete, ki je v nadaljevanju spregovorila tudi o okoljskih vidikih revitalizacije starih industrijskih con. O javno-zasebnem partnerstvu kot izzivu je spregovoril Miha Leskovar iz Mariborske razvojne agencije, medtem ko je Amna Potočnik iz iste ustanove opravila transdisciplinarno študijo Retine. Dr. Metka Sitar, predstojnica oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo UM, se je posvetila strategiji razvoja poslovnih con in sinergično povezanim urbanimu razvojem mesta. Viljenka Godina, direktorica Ekonomskega inštituta Maribor, pa je vodila sklepno razpravo o Coni Tezno v okviru projekta Retina, za kar je med zainteresiranimi tudi bila opravljena anketa.

Doc. dr. Lučka Lorber, ki je po ožji strokovni usmeritvi industrijska geografinja, je poudarila, da je do sedaj v okviru Retine bilo izdelanih 10 regionalnih študij primera oziroma da je vsak od desetih projektnih partnerjev izdelal študijo primera svoje industrijske cone. Na tej osnovi bodo izdelane tri transnacionalne študije, in sicer za pravni, prostorski in okoljski vidik ter za področje »brandinga«. Filozofska fakulteta UM ima nalogo, da na podlagi treh transnacionalnih študij izdela metodologijo revitalizacije starih industrijskih območij.  Fakulteta je za svojo študijo primera izbrala Cono Tezno, ki je vzorčni model, na katerem se bodo nastavile ideje za hitrejše vključevanje v sodobne razvojne trende in metoda za spremembo namembnosti prostora. Pri tem je potrebno povezovanje z zainteresiranimi stranmi (t. i. stakeholderji). Maribor bi bo besedah doc. Lorber moral iz neke klasične industrije preiti v novo industrijo, kar pa je mogoče le ob investicijah v znanje in inovacijo ter ekološke rešitve. Mesto, ki ima izjemno prometno-strateško lego, se mora zavedati, da se zaposlenost lahko krepi le z krepitvijo sekundarnega sektorja, ne pa samo v vlaganje v šolstvo, kulturo. Stare cone je treba spodbuditi v razvoju in plod tega spoznanja je projekt Retina. Maribor ima vse zakonitosti starih klasičnih industrijskih mest s starimi conami, ki mesto sedaj tudi bremenijio.

Kot predstavnik filozofske fakultete je nastopil tudi njen dekan prof. dr. Marko Jesenšek, ki je med drugim dejal: „Na univerzi in fakulteti želimo biti pomembni sooblikovalci  mesta. Ovrgli smo zakoreninjeno mnenje, da je mariborska univerza izrazito tehnicistično usmerjena. Strokovnjakom-praktikom in vsem zaposlenim skušamo na območjih, kakršno je Cona Tezno, zagotoviti boljšo prihodnost glede zdravja in novih delovnih mest ter kulture bivanja sploh. Od leta 2009 trajajoči projekt Retina sodi med prav tako zamišljene prispevke fakultete. Dr. Lučka Lorber in fakulteta sta s tem sprejeli največji izziv, ko neka humanistično usmerjena fakulteta lahko pomembno prispeva k boljši podobi mesta, tudi preko industrijskih con."

Kot gost je na strateškem pogovoru sodeloval tudi podžupan MO Maribor mag. Tomaž Kancler. Poudaril je, da MO Maribor prepoznava pomen projekta Retina v smislu ustvarjanja možnosti za privabljanje investitorjev, kako prostor v Coni Tezno komunalno opremljati itd.  Vendar pa glede ponujanja možnosti pri privabljanju kakovostnih, dolgoročno perspektivnih podjetij obstaja kar nekaj zadreg, ki izhajajo iz zakonskih omejitev.  Na primer, obstaja neka  spodnja cenovna meja, pod katero MOM kot lastnica prostih zemljišč v CT ne sme. Če pride velika firma, ji občina ne sme ponuditi zgolj simbolično ceno. Procesiranje postopka priprave mestnega prostorskega načrta, v katerega je zajeta tudi CT,  je v teku, vendar ne bo končan prej kot v dveh letih.

Podžupan je tudi omenil, da je leta 2001, ko je bil narejen urbanistični načrt Maribora in ki mu je kasneje sledilo nekaj sprememb, nastala dobra urbanistična zasnova mesta. To je bila ustrezna podlaga za izdelavo občinskega prostorskega načrta, a se je ustavilo zaradi nekaterih omejevanj s strani države, saj ima vsako od pristojnih ministrstev svoje zamisli in med njimi ni usklajenosti. Tudi togost države pri odločanju in ukrepanju so stvari močno otežile. Letos se bo priprava prostorskega načrta MOM nadaljevala in v postopek bo zajeta tudi Cona Tezno.

Načrtovanje mesta – je dopolnil svoje izvajanje podžupan mag. Kancler - se ne začne in ne konča z nekimi dogodki, to je kompleksen in trajen projekt, ki mora upoštevati vrsto faktorjev. Ko gre za Cono Tezno oziroma podobna stara industrijska območja drugod in tudi v samem Mariboru – tu sta poleg CT še Studenci in Melje -  velja upoštevati,  da ta imajo svoje robne prostorske posebnosti. Cona Tezno jih ima na svojem vzhodnem in zahodnem robu. Na slednjem leži, denimo,  trgovsko-obrtna cona, to je območje, kjer je blagovna hiša Leclerc. Prav z njim velja povezati Cono Tezno – manjka manj kilometer ceste -, da bi tako vzpostavili nekakšno simbiozo med dvema sorodnima conama. Vedeti moramo, da industrija ni več tisto, kar je bila, je čistejša in kvalitetnejša kot nekoč. Cona Tezno tako recimo premore napredno zeleno podjetje Menerga, kamor vodimo referenčne goste, predvsem arhitekte. Robna območja lahko Cono Tezno bolj povežejo z mestom. Ta ne sme biti nekakšna siva cona iz neke polpretekle dobe, marveč odprto območje. Seveda pa cona potrebuje poprejšnjo ekološko in vizuelno revitalizacijo, saj v njej še vedno prevladuje degradirani prostor, kjer je nekdaj bil TAM, je svoje izvajanje sklenil podžupan, ki je zadolžen tudi za okolje.

Kot zastopnik Cone Tezno je k njeni boljši transparenosti prispeval Gorazd Bende, direktor Zavoda Poslovno proizvodna cona Tezno. Med drugim je povedal, da je bilo v coni zadnjih nekaj let veliko strojenega, čeprav ta ni bila v ospredju javnega zanimanja pristojnih institucij, vključno z MOM. Med referencami je omenil nekaj pomembnih podjetij, ki so v CT zrasla po propadu TAM-a leta 1995 in ki oskrbujejo tudi najzahtevnejšo industrijo po svetu, tako avtomobilsko kot elektronsko in gumarsko. Poudaril je, da prihodnost Maribora ni samo v kulturi in turizmu (EPK in univerzijada), ki jim MO Maribor posveča skoraj vso pozornost, marveč tudi v industriji, česar se nekateri sramujejo, kar je absurd. Ta je zelo pomembno za zaposlovanje mladih na tem območju. Seveda pa naj bo Maribor mesto z industrijo visoke ravni, torej takšne z veliko znanja in dodane vrednosti ter ekološko oziroma okoljsko sprejemljive. K temu bo pomembno prispeval projekt Retina, direktor zavoda pa pri nadaljnjem razvoju Cone Tezno pričakuje odločnejšo podporo občine in države – nenazadnje gre predvsem za vprašanje odpiranja novih in nujno potrebnih delovnih mest.

Prispevki ostalih govornikov in razprava so navrgli še vrsto zanimivih idej in spoznanj, ki naj bodo popotnica pri razvoju Cone Tezno. Prav Cona Tezno in nekatera tamkajšnja podjetja, predvsem Menerga, bi lahko pomenila pobudo za Maribor kot vzorčno zeleno mesto. V tem okviru je mišljena predvsem racionalna izraba energije v bodočih objektih in napravah EPK in univerzijade – nenazadnje je slogan prestolnice evropske kulture prav Čista energija, kar ne bi smelo ostati zgolj na papirju.

Slišati je bilo tudi mnenje, da „veliki" mariborski razvojni programi nikoli niso bili uresničeni, a tudi v novih programih in vizijah ni videti veliko gospodarstva in industrije. Zlasti Cono Tezno  bi morali obravnavati kot največji potencial za nova in dobro plačana delovna mesta.  Cono velja „naseljevati" načrtno, s podjetji, ki so poslovno in tehnološko napredna in ki imajo med seboj nekaj skupnega. Dogovor o viziji Cone Tezno se mora zgoditi na nivoju mesta, pri čemer morata biti v ospredju poslovni interes in skrb za okolje (ekološka podjetja), v ozadju pa seveda mora biti poslovni interes.  Kapital pač gre tja, kjer pričakuje dobiček, to ni nikakršna socialna kategorija. Slovenija kot taka je – smo slišali tudi na srečanju – je zelo negostoljubno območje za investitorje, neprijazna je predvsem  zaradi zapletene in nepregledne zakonodaje in togih ter zamudnih uradnih postopkov. Po nekaterih ocenah naj bi vlogo investitorja pri nas „reševali" celo leto in pol, preden pride do zelene luči za odkup zemljišča in lahko investitor začne graditi, v „normalnih" državah pa ta rok traja največ pol leta, marsikje pa le nekaj tednov ali kvečjemu mesecev. Pri tem je bil izpostavljen primer cone Lebring med Mariborom in Gradcem, ki se je „napolnila" samo v nekaj letih.

Projekt Retina seveda za Cono Tezno  ne more biti nekakšna čarobna razvojna paličica, vendar vodi k bistveno boljšim okoljskim in bivanjskim razmeram. Eden od bistvenih sklepov srečanja pa je bil, naj Mestna občina Maribor najkasneje v dveh letih izpelje potrebno spremembo namembnosti zemljišč v Coni Tezno, udeleženci pa so pozvali tudi k spremembi zakonodaje, ki naj postane prijazna do investitorjev.

Pa na mariborsko letališče ne gre pozabiti!